Nakupi blaga in storitev

Državni zbor je potrdil nov Zakon o varstvu potrošnikov. Z njim so se v slovenski pravni red prenesle tri evropske direktive, s katerimi se izboljšuje varstvo potrošnikov, posodablja ureditev ter poenoteno ureja nekatera področja varstva potrošnikov na ravni Evropske unije. Z novim zakonom se deloma prenavlja struktura, saj je stari zakon, sprejet leta 1998, zaradi številnih prenesenih direktiv in drugih sprememb postal nepregleden, po novem pa so vanj vključene tudi določbe Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, s čemer so vse pomembne horizontalne določbe vključene v krovni zakon na področju varstva potrošnikov.

 

Kot rečeno, zakon v slovenski pravni red prenaša določbe treh novih evropskih direktiv: Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev; Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktiva 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES; Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov.

 

Med drugim bo po novem:

 

- bolj pregledno označevanje popustov, trgovec bo moral označiti tako nižjo, kot prejšnjo ceno, s tem, da za prejšnjo ceno velja tista najnižja cena, ki jo je podjetje imelo v zadnjih 30 dneh. Sistem označevanja popustov bo tako enoten v vseh državah članicah EU.

 

- prepovedana dvojna kakovost blaga, kar pomeni, da se ne bo smelo več tržiti blaga v eni določeni državi članici EU, kot enakega blagu, ki je v drugi državi članici EU, če se to bistveno razlikuje v elementih. Če je kakovost blaga različna mora biti to jasno označeno na blagu. V praksi to pomeni, da bodo v vseh državah članicah EU na trgovskih policah potrošniki našli enak lešnikov namaz.

 

- uveden bo vrstni red tako imenovanih jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga, vendar pa bo potrošnik lahko takoj odstopil od pogodbe, če se bo neskladnost blaga pojavila v 30 dneh od dobave (pravica do zavrnitve), in ne bo potrebno prej zahtevati popravila ali zamenjavo blaga. Čas, ki ga bo imel prodajalec za popravilo izdelka je po novem 30 dni, in ga je mogoče v določenih primerih podaljšati za 15 dni. Podaljšan je tudi rok v katerem potrošniku ni treba dokazovati, da je napaka na blagu obstajala ob nakupu, in sicer iz 6 mesecev na eno leto. 

 

Zakon ohranja obvezno eno letno garancijo proizvajalca za tako imenovano tehnično blago, ki potrošniku in podjetju omogoča, da pri proizvajalcu uveljavljata brezplačno odpravo napake pri blagu. Ostaja tudi obveznost prodajalca, da zagotavlja poprodajne storitve proti plačilu še tri leta po izteku obvezne garancije. Ukinja se obvezna enomesečna garancija za rabljena vozila, saj je v veljavi obvezno jamstvo prodajalca za skladnost vsega blaga, tako novega kot rabljenega, v obdobju dveh let, pri čemer se pri rabljenem blagu potrošnik in prodajalec lahko dogovorita za krajše obdobje, vendar ne krajše od enega leta.  

 

Zakon natančno ureja tudi področje dobave digitalne vsebine in digitalnih storitev, uporablja se za vse storitve pri katerih trgovec potrošniku dobavi digitalno vsebino ali digitalno storitev, potrošnik pa plača kupnino ali se k temu zaveže. Uporablja se tudi, kadar potrošnik ne plača kupnine, ampak trgovcu posreduje osebne podatke ali se k temu zaveže - v tovrstnih primerih bodo potrošniki podobno varovani, kot v prodajni pogodbi - , razen kadar se posredovani osebni podatki obdelujejo samo za namen dobave digitalne vsebine ali digitalne storitve ali za to, da lahko trgovec izpolni pravne zahteve.

 

Zakon ureja tudi prodajo na spletnih trgovinah, te bodo namreč morale razkriti precej več podatkov, kot do sedaj. Vodja Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Luka Omerzel je o tem povedal: »Na voljo morajo biti podatki s kom potrošnik sklepa pogodbo, ali je to pravna ali fizična oseba, prepovedano bo skrito oglaševanje, tako bo potrošnik lahko vedel, ali so osebe, ki podajajo svoje mnenje o določeni zadevi resnične ali ne.«

 

Nov Zakon o varstvu potrošnikov se je pričel uporabljati 26. januarja 2023.