01.12.2020

Kolektivno varstvo potrošnikov v EU

V primerih množičnih oškodovanj bodo evropski potrošniki kmalu lahko svoje pravice lažje uveljavljali

Evropski parlament je 24. novembra potrdil zakon, ki bo skupinam potrošnikov omogočil, da združijo moči pri uveljavljanju svojih pravic prek zastopniških tožb. V nekaterih državah članicah lahko potrošniki že sprožijo skupinske tožbe na sodiščih, zdaj pa bo ta možnost na voljo v vseh državah EU. Gre za pomembno pridobitev, tudi z vidika lažjega dostopa do sodnega varstva, še posebej v primerih, ko je posamezna škoda tako majhna, da se potrošniku ne zdi vredno uveljavljati zahtevka proti nepoštenemu podjetju.

Uveljavitev Direktive

Direktiva EU o zastopniških tožbah potrošnikov bo začela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu EU. Države članice bodo imele dve leti časa, da direktivo prenesejo v nacionalno zakonodajo, in dodatnih šest mesecev za njeno uporabo. Nova pravila bodo veljala za zastopniške tožbe, vložene na dan začetka uporabe ali po njem.

Cilj Direktive

Cilj te zakonodaje je izboljšati delovanje notranjega trga z odvračanjem potencialnih kršiteljev od nezakonitih praks in olajšanjem dostopa potrošnikov do pravnega varstva brez nepotrebne preobremenitve sodišč. Nova pravila uvajajo usklajen model delovanja v vseh državah članicah, ki poleg pravne zaščite pred množično škodo zagotavlja tudi ustrezne zaščitne ukrepe pred neupravičenimi tožbami ali drugimi zlorabami sistema.

Imenovanje predstavniških organizacij

Države članice morajo vzpostaviti učinkovit procesni mehanizem, ki bo kvalificiranim subjektom (npr. potrošniškim organizacijam ali javnim organom) omogočal, da v imenu skupine potrošnikov, oškodovanih zaradi nezakonitih poslovnih praks oz. kršitev zakonodaje EU, vložijo zastopniške tožbe na sodišču, v katerih bi zahtevali bodisi sodno prepoved (prenehanje delovanja ali prepoved delovanja) bodisi sodno varstvo pri uveljavljanju pravic potrošnikov (nadomestilo za povzročeno škodo).

Pooblaščene organizacije, z možnostjo sprožanja čezmejnih postopkov v imenu skupine potrošnikov, bodo morale povsod v Evropi izpolnjevati enake kriterije za imenovanje, pri čemer bodo morale:

biti neprofitne organizacije,
izkazati svojo dejavnost v interesu javnosti,
imeti določeno stopnjo stabilnosti.

V primeru, da sprožajo postopke na domačem trgu, morajo v celoti izpolnjevati merila, določena v nacionalni zakonodaji. Da ne bi prišlo do zlorab sistema, bodo morale te organizacije med drugim vzpostaviti ustrezne postopke, s katerimi bodo preprečile navzkrižje interesov in se izognile zunanjim vplivom, še posebej v primeru financiranja s strani tretjih oseb.

Več pravic za potrošnike in zaščita interesov prodajalcev

Hkrati z dostopom do pravnega varstva kolektivnih interesov potrošnikov je potrebno zaščititi tudi pravice prodajalcev. S pomanjkljivo reguliranim vlaganjem zastopniškim tožb obstaja nevarnost za sprožanje neresnih in nepoštenih sodnih postopkov, ki bi lahko neupravičeno ovirali delovanje podjetij na enotnem trgu. Zato je potrebno pri izvajanju zakona zagotoviti tudi potrebno ravnovesje med dostopom do pravnega varstva in zaščitnimi ukrepi, s katerimi se skuša zagotoviti zakonitost in upoštevanje interesov vseh vpletenih strank, kot tudi preprečiti zlorabe v sistemu, še posebej pri tožbah na povračilo škode.

Zastopniške tožbe bo v primeru domnevne kršitve zakonodaje EU mogoče sprožati proti ponudnikom na številnih področjih. Sodna odločitev, ki bo pri določenem podjetju ugotovila kršitve, bo služila kot dokaz za obstoj kršitev v drugih postopkih proti nekemu podjetju s sorodno vsebino.

Zastopniško tožbo bo mogoče vložiti tudi v primerih kršitev, ki so se končale, preden se je zastopniški postopek sploh začel ali je bil zaključen, saj bo morda še vedno treba preprečiti ponavljanje nepoštene prakse, oz. ugotoviti, da je določena praksa pomenila kršitev, kar lahko olajšala varstvo potrošnikov v bodoče.