Ko spletni prodajalec ni iz EU/EGP

Leto 2021 je zaznamoval brexit in sprememba davčne zakonodaje, s katero se je ukinila toleranca na uvozne dajatve za nakupe iz tretjih držav, manjše od  22 evrov. Vsebina pričujoče novice ni ravno spodbudna, a ker nas pri spletnih nakupih v decembru rado zanese, smo pripravili pregled težav, ki so jih imeli slovenski potrošniki pri nakupih zunaj EU, vključno z Združenim kraljestvom (ZK). 

Statistični pregled

Primerjali smo prejem zahtevkov potrošnikov v letih 2020 in 2021 in ugotovili, da je z letom 2021 prišlo do rahlega upada le-teh (v povprečju za slabi 2 odstotni točki). 

Po zadnjih podatkih mreže EPC je bilo do začetka oktobra zabeleženih več kot 6000 zahtevkov, ki so se nanašali na ponudnike iz ZK, in skoraj 5000 v zvezi z nakupi zunaj EU. Oboji skupaj obsegajo dobrih 11 % vseh prejetih zahtevkov do začetka oktobra (96.238). 

Na EPC Slovenija smo do decembra zabeležili 26 zahtevkov v zvezi s ponudniki iz ZK in 76 v zvezi s ponudniki zunaj EU, kar je dobrih 10 % vseh prejetih primerov (1.014).

Ugotovitve 

Vprašanja slovenskih potrošnikov v zvezi z nakupi iz tretjih držav in ZK se pogosto nanašajo na neodzivne ponudnike, čakanje na povračilo za vrnjene izdelke ali čakanje na dostavo izdelkov, nekaj vprašanj se je nanašalo na nepredvidene stroške ob dostavi. V skoraj 20 % primerov potrošniki izrazijo sum za prevaro oziroma goljufijo. 

Prejeta vprašanja po področjih:

• Transport – 21 % (npr. zapleti na letališčih zunaj EU oziroma zapleti s prevozniki, ki imajo sedež zunaj EU/EGP)
• Nakupi oblačil in obutve – 21 %
• Nakupi različnega blaga – 17 %
• Nakupi blaga in storitev na področju rekreacije in kulture – 16 %
• Preostala vprašanja se nanašajo na področje komunikacije (predvsem nakup mobilnih aparatov), rezervacije namestitev, nakup opreme za dom ipd.

Največ mogočih prevar je zaznanih na področju nakupa oblačil in obutve, in sicer so potrošniki v kar 12 primerih (od 16; 75 %) menili, da so bili ogoljufani, največkrat, ker niso prejeli naročenih izdelkov ali pa kupnine za vrnjene izdelke. Med hujšimi prijavami prevar so oškodovanja na področju investicij, kjer so zneski lahko tudi precej visoki. V teh primerih so potrošniki iskali nasvete, povezane s trgovanjem s kriptovalutami, naložbami na spletne platforme za trgovanje, z najemom kredita ipd., a jim EPC, žal, ni mogel pomagati drugače kot z nasvetom, da možnost prevare prijavijo policiji … 

Sum prevare/goljufije je vsekakor večkrat zaznan pri nakupih zunaj EU. Glede na zadnje podatke je v zbirki podatkov prejetih zahtevkov, ki se nanašajo na ponudnike iz EU, z oznako »prevara/goljufija« označenih 3 % vseh zahtevkov, medtem ko znaša ta v primeru nakupov zunaj EU kar 22 %.

Na področju spletnega kriminala je Europol 1. decembra v sporočilu za javnost predstavil rezultate največje mednarodne akcije »European Money Mule Action (EMMA)« v boju proti spletnemu kriminalu, s katero so bile preprečene izgube v višini 67,5 milijona evrov, in sicer v obdobju med 15. septembrom in 30. novembrom.  

Nasveti 

Spletni nakupi od ponudnikov iz EU so le nekoliko manjše tveganje za potrošnike, hkrati pa so v teh primerih potrošniki bolje zaščiteni, na voljo pa imajo tudi več možnosti za uveljavljanje potrošniških pravic. Če v splošnih pogojih ne najdete standardnih pravic potrošnikov EU, kupujete na lastno odgovornost.

Pri spletnih nakupih bodite zmeraj pozorni, še pred nakupom je dobro svoj čas vložiti v raziskovanje spletnega ponudnika – poiščite informacije o ponudniku, izdelkih, ki jih želite naročiti, najpomembnejše pa je vselej proučevanje splošnih pogojev ponudnika. 

Nikakor pa ne opravite nakupa, če:

• ne najdete prav nobene informacije o ponudniku oziroma podjetju – spletna stran nima navedenih kontaktnih podatkov podjetja oziroma je na razpolago le obrazec, podatki niso navedeni niti v razdelku »O nas« niti v splošnih pogojih poslovanja;
• sumite, da so splošni pogoji poslovanja nepristni oziroma očitno narejeni po predlogi in ne vsebujejo nobenih podatkov o podjetju;
• navedenega naslova sploh ne najdete oziroma je ta na čudni lokaciji (npr. nenaseljeno območje);
• ne najdete informacije o pogojih in načinih dostave;
• v splošnih pogojih ne najdete informacije o vračilih in varstvu potrošnikov;
• spletna prodajalna nima vzpostavljenega varnega protokola, ki je v naslovni vrstici označen s ključavnico v obliki žabice (https); 
• ponudnik se ne odziva na naše poizvedbe pred nakupom.

Slaba & manj slaba novica za potrošnike 

Mreža EPC potrošnikom, ki imajo težave s ponudniki zunaj EU/EGP, ne more pomagati.  

Brezplačna pomoč evropskim potrošnikom je namreč mogoča prav zaradi povezanosti centrov iz posameznih držav članic. S sodelovanjem pri reševanju čezmejnih težav evropskih potrošnikov presegamo kulturne razlike, jezikovne težave in razlike v zakonodaji po posameznih državah članicah. 

Že zaradi čezmejnega elementa in razdalj med ponudnikom in potrošnikom se lahko zadeve hitro zapletejo, tudi pri nespornih zahtevkih. Prednost pomoči mreže EPC je strokovno ovrednotenje in utemeljitev pritožbe potrošnika ter sporočanje pripravljenega primera EPC, ki je v državi ponudnika, kar pomeni, da lahko vse stranke – tako potrošnik kot ponudnik – zagovarjajo svoje stališče v lastnem jeziku. Poleg tega lahko mreža EPC na kršitve ponudnikov opozori v mreži CPC, ki omogoča sodelovanje med pristojnimi nadzornimi organi po vsej EU.

Vse zgoraj navedene prednosti pa se izničijo v primeru težav s ponudnikov iz tretjih držav, kot so ZDA, Kitajska, Avstralija. Z brexitom se je med tretje države umestilo tudi Združeno kraljestvo, tamkajšnji evropski potrošniški center pa je uradno prenehal biti del mreže. V skladu s tem se je preimenoval v Mednarodni potrošniški center ZK, a je ohranil operativno vlogo, zaradi česar je vsaj do izteka leta še zmeraj omogočeno sodelovanje s centrom iz ZK, ki bo sporočene primere tudi zaključil. Postavlja pa se vprašanje, kako bo center v ZK deloval v letu 2022, dogovori glede tega še potekajo. 

Tukaj naj še enkrat poudarimo, da je prostovoljno sodelovanje vseh udeleženih strank in sporazumno reševanje pritožb nemogoče pri zaznanih goljufijah in prevarah. 

Foto: depositphotos