15 let Mreže evropskih potrošniških centrov

ZGODOVINA
Mreža evropskih potrošniških centrov, ki je bila leta 2005 ustanovljena na pobudo Evropske komisije in posameznih držav članic EU, letos praznuje 15 obletnico delovanja. Pred tem sta na območju EU za potrošnika skrbeli dve ločeni organizaciji – mreža Euroguichet (guichet = (blagajniško) okence), ustanovljena leta 1992, in leta 2001 ustanovljena mreža za izvensodno poravnavo potrošniških sporov – EEJ-Net (The Network for the extrajudicial settlement of consumer disputes).

Mreža Euroguichet je skrbela predvsem za informiranje potrošnika o prednostih evropskega enotnega trga in o priložnostih, ki jih le-ta ponuja, kot tudi za ozaveščanje potrošnika o njegovih pravicah, posredovala pa je tudi v primerih zapletov z mednarodnimi transakcijami.

Podpora mreže EEJ Net je potrošnikom nudila brezplačno pravno svetovanje in pomoč pri mirnem reševanju čezmejnih sporov izven sodišč, zaradi blaga ali storitev trgovcev iz drugih držav EU, ki niso izpolnjevali oz. so celo kršili pogodbena določila.

Mreža evropskih potrošniških centrov (mreža EPC) predstavlja združitev obeh potrošniških organizacij – ohranja »informativna okenca« v vseh državah notranjega trga in povezuje pravne strokovnjake, ki potrošnikom v svojih državah nudijo brezplačno svetovanje in pomoč pri težavah s podjetji, ki imajo sedež v drugih državah EU, na Islandiji ali na Norveškem.

SEDANJOST
Danes je del mreže 28 držav članic EU z Združenim kraljestvom, kot tudi Norveška in Islandija. Digitalizacija trga in razmah spletnega potrošništva predstavljata nove izzive za mrežo evropskih potrošniških centrov, ki se z letom 2020 tudi vključuje v novi vseevropski sistem zunanjega opozarjanja.

Evropska komisija je z revizijo uredbe Uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov na območju EU vzpostavila nov pristop pri odkrivanju in sporočanju nepravilnosti na notranjem trgu, pri čemer je izrednega pomena obstoječi potencial evropskih potrošniških centrov, ki so z vsakodnevnimi stiki s potrošniki in že vzpostavljenim mehanizmom čezmejnega sodelovanja pravnih strokovnjakov pomemben deležnik pri razkrivanju nepravilnosti in bolj učinkovitem varstvu pravic potrošnikov.

Dobra tretjina centrov v mreži EPC (11 centrov) je že vključena v sistem zunanjega opozarjanja, ostali centri, tudi slovenski, pa čakajo na uveljavitev zakona, ki bo določil pristojne nadzorne organe za izvajanje uredbe.

KAMPANJA OB 15. OBLETNICI
Potrošnik, ki je seznanjen s svojimi pravicami, jih tudi učinkoviteje uveljavlja, s tem postane samozavestnejši pri udejstvovanju na notranjem trgu in izkoriščanju njegovih prednosti,prispeva k ekonomski rasti in lastnemu razvoju ter, gledano širše, k utrjevanju nadnacionalnega evropskega tržišča in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti.

15 let delovanja Mreža EPC obeležuje s celoletno kampanjo ozaveščanja potrošnikov, in pri tem izpostavlja različne teme:  v januarju so bile predstavljene možnosti trajnostne potrošnje, v februarju potrošniške pasti na družbenih omrežjih, v marcu se opozarja na razlikovanje potrošnikove pravice do odstopa od pogodbe od pravic, ki jih ima na podlagi garancije. Do konca leta pa se bo iz meseca v mesec predstavilo še 9 drugih tem s področja uveljavljanja in varstva potrošnikovih pravic.

MREŽA EPC v 2019
Razmah tržišča, tudi na račun digitalizacije trga, se vsekakor odraža tudi v povečanem obsegu poizvedb, zahtevkov, prošenj in pritožb potrošnikov, naslovljenih na posamezne evropske potrošniške centre*.

V letu 2019 je mreža EPC odgovorila na 103.917 posameznih vprašanj potrošnikov in znotraj mreže delila 16.442 pritožb potrošnikov.
Največji delež pritožb (2.617 oz. 15,92 %) je obravnaval EPC Belgija, z vidika gospodarskega področja se je največ pritožb (2.617 oz. 41,67 %) nanašalo na področje prevoza. Največji delež potrošnikov je uveljavljal svoje pravice iz naslova garancij in jamstev, kot tudi na področju potniškega prometa (oboje zastopano z 20 % deležem).

Tudi EPC Slovenija je v letu 2019 zaznal povečane potrebe slovenskih potrošnikov. Obravnaval je 1.401 vlog potrošnikov, od tega 262 pritožb, kar je skoraj 25 % več kot v letu 2018 (1.055 primerov). V povprečju je bilo v korist potrošnika rešenih 66 % vseh pritožb. V primerjavi z evropskimi podatki slovenski EPC v povprečju beleži nekoliko višji delež pritožb. Bi to lahko bil pokazatelj, da se slovenski potrošniki bolje zavedajo svojih pravic?

*Po podatkih SURS iz leta 2019 - »število spletnih kupcev v zadnjem desetletju narašča. V letu 2007 jih je bilo v Sloveniji 145.000, v letu 2012 352.000, v letu 2017 pa že 532.000.  V letu 2017 je skoraj polovica spletnih kupcev opravila 1–2 nakupa, več kot tretjina pa 3–5 nakupov. Več kot polovica je zanje odštela manj kot 100 evrov, skoraj tretjina pa od 100 do 499 evrov«.