Spletno mesto za delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Preberite več o piškotih.
EPC
MGRT

Prevare in nepoštene poslovne prakse

EPC Slovenija, zadnja sprememba 3. 4. 2020

PREVARE IN NEPOŠTENE PRAKSE V ČASU KORONAVIRUSA

Evropska komisija in potrošniške organizacije so v času “korona-krize” zaznale porast prevar in drugih nepoštenih poslovnih praks. Zlonamerno oglaševanje se nanaša predvsem na zaščitne maske, dezinfekcijska sredstva, zdravila in preparate za preprečevanje ali celo zdravljenje okužbe COVID-19. 

Z 20. marcem je mreža CPC (Consumer protection cooperation) skupaj z Evropsko komisijo objavila stališče v zvezi s prijavami prevar in nepoštenih poslovnih praks v kontekstu izbruha novega koronavirusa.

Evropska komisija se v aktualnih okoliščinah še posebej zavzema za varnost na spletu in za varstvo potrošnikovih pravic v primerih nepoštenih poslovnih praks, ki lahko ogrožajo celo zdravje posameznika. Namen mreže CPC je sodelovanje z upravljalci spletnih platform, s ciljem prepoznavanja nezakonitosti, onemogočanja nadaljnega delovanja in preprečevanja ponovnih pojavov podobno nepoštenih poslovnih praks.


KAKO PREPOZNATI PREVARO?

Na kaj naj moramo biti pozorni pri spletnem oglaševanju in drugih vrstah zavajujočega in nepoštenega komuniciranja:   

  • raba jezika ali vizualizacij, ki  izrecno ali implicitno namigujejo, da lahko izdelek prepreči ali pozdravi okužbo s koronavirusom – zanašajte se zgolj na uradne vire informacij, zdravila za zdravljenje oz. cepiva za preprečevanje okužbe zaenkrat še ni;
  • predstavljanje kot ali sklicevanje na samo-oklicane zdravstvene strokovnjake/delavce  ali druge neuradne vire v oglaševanju izdelkov za preprečevanje ali celo zdravljenje bolezni COVID-19;
  • oglaševanje zaščitnih ali zdravilnih trditev ali produktov, ki naj bi jih priporočile uradne ali strokovne avtoritete doma ali v tujini (kar je lahko izkazano ali z logotipi ali z nazivi), ni pa povezav do uradnih dokumentov, ki bi to potrjevali;
  • zavajajoča raba izrazov kot so: “na voljo samo še danes”, “omejena zaloga”, “najnižja cena na trgu”, “edini izdelek z zmožnostjo zdravljenja COVID-19” in podobno, ki potrošnike spodbujajo k nakupu;
  • raba višjih cen kot je običajno cena za podobne proizvode, na podlagi dejstva, da bi lahko domnevno preprečili ali ozdravili COVID-19;
  • prevare lažnih trgovin (fake-shops)  se lahko nanašajo na ponudbo dezinfekcijskih sredstev, zaščitnih mask, zdravil ki bi preprečevala ali zdravila COVID-19 in ki jih je mogoče plačati zgolj z vnaprejšnjim plačilom, medtem ko produkti niso nikoli dostavljeni. Trgovina z zdravili po pošti je v Evropski uniji strogo regulirana in še posebej omejuje pošiljanje zdravil po pošti, glede na standarde in uveljavljeno zakonodajo posameznih držav članic.
  • “Phishing sporočila” - nevarnost kraje osebnih podatkov oz. Identitete: najpogostejša metoda izvabljanja občutljivih podatkov (gesla, podatki o kreditni kartici ipd.) je z lažnimi sporočili po elektronski pošti, ki lahko pod pretvezo uradne avtoritete zahtevajo potrditev kakšnih podatkov, zaradi možnosti nadaljne uporabe, recimo bančnih storitev, ki je zaradi varovanja zaposlenih zaprta; od posameznika se lahko zahteva vnos podatkov, da bi prejeli kakšne pomebne informacije (recimo organizacije WHO). 
  • "trik vnuka" – ponavadi gre za telefonske prevare ali prevare preko spletne pošte nad starejšimi, kjer se goljufi pretvarjajo, da so sorodniki, in da so, recimo zaradi koronavirusa obtičali na potovanju, zaradi česar rabijo finančno pomoč.

Potrošniki naj upoštevajo zgolj uradne nasvete v zvezi z novim koronavirusom v svojih državah in v EU.  Če potrošnik naleti na nepodprte ali zavajajoče trditve na spletnih platformah, bi moral upravljalca spletne platforme opozoriti na neprimerno vsebino.

Prodajalci in ponudniki storitev bi se v skladu z odgovornim ravnanjem morali vzdržati takih vsebin in jih prepovedati.
 

KORISTNE POVEZAVE

Goljufije v zvezi s COVID-19 (Evropska komisija)
Tvegani spletni nakupi (EPC Slovenija)
Ponarejeni izdelki in vpliv na pravice potrošnikov pri spletnih nakupih v Evropi (EPC Slovenija)

safe.si
www.varninainternetu.si


VZORCI POTROŠNIŠKIH DOPISOV

Anketno vprašanje
V primeru, da je bil vaš let že kdaj odpovedan (manj kot 14 dni pred odhodom). Kaj vam je ponudil prevoznik?
Elektronske novice
Prijavite se na EPC novice, da boste (s)poznali vaše potrošniške pravice.



Poročilo o delu Evropskega potrošniškega centra Slovenija v letu 2020

Glavne potrošniške teme

O mreži EPC

Mrežo Evropskih potrošniških centrov (ECC net) je leta 2005 vzpostavila Evropska unija z namenom, da bi bili potrošniki bolje obveščeni o pravicah na skupnem notranjem trgu, in da bi imeli v primeru težav pri uveljavljanju pravic na voljo brezplačno pomoč.

Mreža evropskih potrošniških centrov vključuje centre, ki delujejo v vseh državah članicah, sodelujejo pa tudi Norveška, Islandija in Združeno kraljestvo. Vsi centri v mreži delujejo po enakih pravilih in zasledujejo enake cilje, ki so začrtani v programskih dokumentih Evropske komisije.

Delovanje mreže EPC sodi med skupne ukrepe Evropske komisije in držav članic na področju zagotavljanja informacij in pomoči potrošnikom pri uveljavljanju njihovih pravic.

Mreža EPC:

O nas

Evropski potrošniški center Slovenija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Kotnikova 5
1000 Ljubljana

Kontakt za novinarska in splošna vprašanja:
epc.mgrt@gov.si

Kontakti za vprašanja potrošnikov in svetovanje:
ECCNET-SI@ec.europa.eu (za vprašanja potrošnikov o njihovih pravicah)
telefon za svetovanje: 01 400 3729

Svetovanje potrošnikom po telefonu poteka vsak torek in četrtek med 10.00 in 11.00 uro.

V primeru obiska vas prosimo za predhodno najavo.

Listina kakovosti Mreže EPC

Sofinanciranje

European Union

Sofinancirano s strani Evropske unije