Spletno mesto za delovanje uporablja piškotke. Z nadaljevanjem obiska spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Preberite več o piškotih.
EPC
MGRT

Novice

Usmerjanje dejavnosti iz tretjih držav v EU


24.05.2021

 Usmerjanje dejavnosti iz tretjih držav v EU

V primeru spora s tujim ponudnikom iz EU ali tretje države, kamor se poslej prišteva tudi Združeno kraljestvo, postane pomembno vprašanje pri varstvu potrošnikov, čigavo pravo se uporablja pri reševanju spora in katero sodišče je pristojno za izvrševanje sodnih odločb? Je to pravo in sodišče iz države potrošnika ali prodajalca? 

Pri ponudnikih iz tretjih držav obstaja pomembna razlika – čeprav imajo sedež izven EU, lahko s svojo ponudbo nagovarjajo potrošnike v EU in jih spodbujajo k nakupu, tj. k sklepanju pogodb, pri čemer so zavezani spoštovati zakonodajo EU. V primerih, ko ponudnik svojo (komercialno) dejavnost na kakršen koli način usmerja v državo članico potrošnikovega stalnega prebivališča ali v več držav, vključno s to državo članico, se lahko potrošniki kot šibkejša stranka (v finančnem smislu in z vidika informiranosti) sklicujejo na pravice, ki jih imajo na podlagi potrošniške zakonodaje EU. 

To določata bruseljska in rimska uredba:
Uredba (EU) 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) in
Uredba (EU) 593/2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)

Kako pravzaprav vedeti, ali gre za usmerjano dejavnost ali ne? 

Samo dejstvo, da je neka spletna stran dostopna in uporablja jezik ali lokalno valuto potrošnika, še ne pomeni nujno, da ponudnik svojo dejavnost usmerja v državo potrošnika ali v več držav, vključno s to državo članico. Poleg tega je potrebno še, da ta spletna stran vabi k nakupu (oz. sklepanju pogodb na daljavo) in da je bila na tak ali drugačen način pogodba dejansko sklenjena na daljavo (kot rezultat te dejavnosti).

Pošteni in zanesljivi prodajalci bi potrošnike sicer morali informirati glede tega, recimo v splošnih pogojih, vendar pa je marsikdaj na prvi pogled težko ugotoviti že, v kateri državi je ponudnik registriran, kaj šele v katere države usmerja svoje dejavnosti prek spleta.

Pri tem so potrošnikom lahko v pomoč spodaj navedene ugotovitve evropskih sodišč, ki so obravnavala čezmejne potrošniške spore in pri tem ugotavljala, ali je ponudnik potrošnike nagovarjal k nakupu v državi njihovega prebivališča. 

Najbolj očiten primer usmerjanja dejavnosti predstavlja neposredno oglaševanje ponudbe ali oglaševanje prek posrednika (pa tudi akviziterja) v lokalnih medijih oz. publikacijah za potrošnike (tisk, radio, TV, kino, katalogi). Če v slovenski publikaciji naletimo na oglas ruskega prodajalca in se odločimo za nakup izdelka ali storitve, potem mora prodajalec spoštovati lokalno slovensko zakonodajo. Če pa se slovenski potrošnik odzove na oglas iz ameriške revije, ki jo je sicer kupil v Sloveniji, se pravilo glede usmerjene dejavnosti ne uporabi. Izjema bi veljala za oglas, ki je namenjen slovenskim državljanom v posebni – slovenski izdaji publikacije, namenjene slovenskemu tržišču.

Glede na sodno prakso pa lahko potrošnik upošteva še druge kazalce poleg dostopnosti spletne strani prodajalca, ki lahko predstavljajo dokaze, da je dejavnost trgovca usmerjena v državo članico stalnega prebivališča potrošnika, na primer:

  • spletno mesto podjetja omogoča zgolj pogodbe na daljavo;
  • na spletni strani so navedeni distributerji iz drugih držav članic, jasne pa so tudi njihove zveze s krajem sedeža podjetja ponudnika;
  • dejavnost izkazuje mednarodni značaj – ponudba vključuje recimo izdelke, ki niso prosto dostopni v državi potrošnika, spletna trgovina potrošniku glede na njegov IP naslov predlaga preusmeritev na stran s potrošniku najbližjo spletno prodajalno; 
  • spletna stran uporablja jezik ali valute, ki ni jezik ali valuta, ki se običajno uporablja v državi ponudnika, medtem ko je ravno v tem jeziku ali valuti možno opravljanje in potrjevanje rezervacij – npr. spletna trgovina s sedežem na Češkem se predstavlja v slovenskem jeziku in omogoča plačilo v evrih; 
  • na spletni strani so navedene telefonske številke z mednarodno oznako;
  • spletna stran zagotavlja pomoč ali navodila za potrošnike v njihovem jeziku, z namenom da se potrošnikom iz drugih držav omogoči dostop do spletne strani ponudnika ali njegovega posrednika;
  • na spletni strani so navedene mednarodne stranke iz različnih držav članic.
  • ...

Če ponudnik nima sedeža v državi članici, temveč ima v eni od držav članic „podružnico, predstavništvo ali drugo poslovno enoto“, se v sporih, ki izhajajo iz poslovanja te podružnice, predstavništva ali poslovne enote, šteje, da ima ponudnik sedež v tej državi članici (uredba Bruselj I (člen 17(2)).

Dobro je vedeti tudi, da če je neka dejavnost poleg drugih držav usmerjana tudi v državo potrošnika,  lahko potrošnik sproži postopek pred sodišči v svoji državi, ne glede na kraj sklenitve pogodbe, pa tudi ne glede na kraj, kjer je bila elektronsko opravljena storitev prejeta.

A pozor – uporaba prava in določitev pristojnosti sodišč ni nujno enaka za vsa pogodbena razmerja, ki jih potrošniki sklepajo s ponudniki iz tujine – ne velja, recimo za prevozne pogodbe: letalskega prevoznika lahko tako potnik toži zgolj v državi, kjer ima sedež prevoznik. 

Nasveti:

S spletnim nakupom izdelkov ali storitev sklenejo potrošniki s prodajalcem pogodbeno razmerje, ki je opredeljeno v splošnih pogojih podjetja. A ker papir prenese vse, je dobro vložiti svoj čas v raziskovanje, kdo sploh je prodajalec in ali sploh gre za dejansko spletno prodajalno ali za kuliso prevarantov? Dalje - so kupci imeli dobre ali slabe izkušnje z nakupom?  Kakšna je kakovost ponudbe?  Nenazadnje pa tudi - kje je podjetje registrirano oz. katero sodišče ima pristojnost za reševanje morebitnih sporov in čigava zakonodaja se upošteva?

Zakonita in poštena mednarodna podjetja v razdelku na svoji spletni strani objavijo informacije o sebi in kontaktne podatke, poleg tega, da nič ne skrivajo, jih k temu do neke mere obvezuje tudi zakonodaja EU. V kolikor spletna prodajalna skriva te informacije ali jih niti ne objavi, se potrošnik upravičeno sprašuje o legitimnosti in verodostojnosti spletnega mesta oz. ponudnika. 

Poštena in zanesljiva podjetja bodo za svoje stranke prav tako v splošnih pogojih opredelila dostavne roke in dodatne stroške povezane z nakupom, kot so stroški dostave, morebitni dodatni stroški zaradi carine in drugih dajatev v primeru nakupa izven EU. Medtem ko morajo v skladu s potrošniško zakonodajo EU podjetja strankam zagotoviti informacije o vseh znanih dodatnih stroških nakupa, tudi v zvezi z dostavo, pa pravno niso dolžna navesti, od kod so naročeni izdelki odpremljeni. Slednje lahko zviša končno ceno izdelka, če gre za dobavitelja izven EU, prav tako pa se v primeru take dobave daljšajo dostavni roki. 

Če se za nakup ob dostavi zaračunajo dodatni stroški, s katerimi bi potrošniki morali biti seznanjeni, lahko plačilo teh stroškov zavrnete in odklonite prevzem blaga. Nato lahko prodajalca obvestite, da ste blago zavrnili, ker ob nakupu niste bili obveščeni o stroških, ali pa ga bo nazaj poslala kar dostavna služba, ki ji niste želeli plačati teh stroškov.

Preden naročite izdelke ali storitve zunaj EU se pozanimajte, katere davke in uvozne stroške boste morda morali plačati. Nakupovanje pri podjetjih, ki poslujejo v državah zunaj EU/EGP, bo vedno povzročilo dodatne stroške, ki so legitimno zaračunani ob vstopu blaga v EU s strani carinskih in davčnih organov. Podrobnejše informacije o dodatnih stroških najdete na spletni strani Finančne uprave RS, v razdelku »Nakup prek spleta iz tretjih držav«.

V primeru težav z nedostaveljenimi izdelki/neizvedenimi storitvami, napačnimi izdelki ali izdelki z napako na svoji banki čimprej podajte zahtevek za finančno povračilo oz. chargeback

Če povzamemo: Vsa podjetja iz EU, ki prodajajo na območju EU, se morajo držati osnovnega okvirja pravic potrošnikov. To velja celo za podjetja, ki imajo svoj sedež izven EU, a svoje izdelke tržijo in prodajajo znotraj EU. Bistvena razlika je v oteženem uveljavljanju pravic potrošnikov, poleg tega pa potrošniki nimajo jamstva glede uporabe prava in ravni varstva potrošniških pravic, če ponudnik ni iz EU … 

Če na spletnem mestu ponudnika v njegovih splošnih pogojih poslovanja ne najdete opredeljenih standardnih potrošniških pravic EU, kot so pravica do preklica in vračila nakupa v 14 dneh od prejema izdelka, uveljavljanja pravic zaradi stvarne napake v dvoletnem garancijskem obdobju, pravice do obveščenosti glede samih izdelkov, končnih cen, uveljavljanja pravic, pogojev in stroškov dostave, pa tudi varstvo pred nepoštenimi praksami ponudnikov, nakupujete na lastno odgovornost.  

Več informacij najdete v publikaciji EK Praktični vodnik: Pristojnost in pravo, ki se uporablja za mednarodne potrošniške pogodbe.
 

 

Photo by Andrea Piacquadio from Pexels




VZORCI POTROŠNIŠKIH DOPISOV

Anketno vprašanje
V primeru, da je bil vaš let že kdaj odpovedan (manj kot 14 dni pred odhodom). Kaj vam je ponudil prevoznik?
Elektronske novice
Prijavite se na EPC novice, da boste (s)poznali vaše potrošniške pravice.



Poročilo o delu Evropskega potrošniškega centra Slovenija v letu 2020

Glavne potrošniške teme

O mreži EPC

Mrežo Evropskih potrošniških centrov (ECC net) je leta 2005 vzpostavila Evropska unija z namenom, da bi bili potrošniki bolje obveščeni o pravicah na skupnem notranjem trgu, in da bi imeli v primeru težav pri uveljavljanju pravic na voljo brezplačno pomoč.

Mreža evropskih potrošniških centrov vključuje centre, ki delujejo v vseh državah članicah, sodelujeta pa tudi Norveška in Islandija. Vsi centri v mreži delujejo po enakih pravilih in zasledujejo enake cilje, ki so začrtani v programskih dokumentih Evropske komisije.

Delovanje mreže EPC sodi med skupne ukrepe Evropske komisije in držav članic na področju zagotavljanja informacij in pomoči potrošnikom pri uveljavljanju njihovih pravic.

Mreža EPC:

O nas

Evropski potrošniški center Slovenija
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Kotnikova 5
1000 Ljubljana

Kontakt za novinarska in splošna vprašanja:
epc.mgrt@gov.si

Kontakti za vprašanja potrošnikov in svetovanje:
ECCNET-SI@ec.europa.eu (za vprašanja potrošnikov o njihovih pravicah)
telefon za svetovanje: 01 400 3729

Svetovanje potrošnikom po telefonu poteka vsak torek in četrtek med 10.00 in 11.00 uro.

V primeru obiska vas prosimo za predhodno najavo.

Listina kakovosti Mreže EPC

Sofinanciranje

European Union

Sofinancirano s strani Evropske unije